Demokratična legitimnost in odgovornost: koliko je slišan glas državljanov Evropske unije?

Evropska unija je z Lizbonsko pogodbo naredila odločen, a po mnenju strokovnjakov in Unije same žal ne povsem uspešen korak h krepitvi evropske demokracije. V raziskavi, ki jo je letos opravila Evropska komisija, je namreč kar 60 odstotkov Evropejcev (63 odstotkov Slovencev) na vprašanje, ali zaupa Uniji, odgovorilo z „ne“, 67 odstotkov pa jih je mnenja, da njihov glas v EU ne šteje.

Nastop gospodarske in finančne krize in ukrepi za izhod iz krize so Unijo soočili z novimi izzivi in projekti, ki jih brez močne podpore državljanov ne bo mogoče izpeljati. Pojavila so se vprašanja solidarnosti med državami članicami, predvsem s tistimi, ki jih je kriza najhuje prizadela, na plano so prišle vse pomanjkljivosti nedodelane ekonomske in monetarne unije. Na eni strani se je pojavila potreba po njeni nadgraditvi in posledično globlji integraciji, po drugi strani pa vprašanje zagotavljanja demokratične legitimnosti in vloge Evropskega in nacionalnih parlamentov pri njenem zagotavljanju. Neizogiben pa je postal tudi razmislek o zadnjem koraku integracije, t.i. politični uniji.

Pravi test demokracije in zaupanja državljanov Evropsko unijo čaka že maja naslednje leto, ko bomo državljani volili poslance, ki nas bodo v naslednjem mandatu zastopali v Evropskem parlamentu. Volitve 2014 bodo v marsičem prelomne. Evropska unija upa, da bo zaradi pomembnih odločitev, ki so pred njo, na volišča prišlo več državljanov, poleg tega pa bo imel parlament po uveljavitvi Lizbonske pogodbe večjo vlogo pri imenovanju predsednika Evropske komisije.

Na kakšen način bodo države članice skupaj z institucijami Evropske unije povrnile zaupanje državljanov, kako bodo nadgradile sistem politične participacije, da se bo glas vsakega državljana dejansko slišal in upošteval v nacionalnih in evropskih institucijah, kakšno vlogo naj imata pri tem nacionalni in Evropski parlament ter kako lahko bolje sodelujeta, kako lahko k zmanjševanju demokratičnega deficita pripomorejo civilnodružbena gibanja pri snovanju nadaljnjih korakov, so samo nekatere izmed tem, ki jih bomo obravnavali na četrtem dogodku v nizu razprav „Več Evrope – več Slovenije“, ki bodo v naslednjih mesecih potekale po vsej Sloveniji.

Vprašanja, mnenja in predlogi, ki jih bomo zbrali na razpravah in prek spletnega posvetovanja, bodo v pomoč slovenski vladi pri oblikovanju stališč Slovenije do prihodnosti Evropske unije in vloge Slovenije v njej.

Lokacija, datum in ura posveta


Državni zbor Republike Slovenije
Šubičeva ulica 4
1102 Ljubljana

8. november 2013 od 10. ure dalje

Program posveta 

9.20 – 9.55

Prihod in registracija

10.00 – 10.20

Moderator posveta: Goran Forbici, direktor CNVOS 

 

Pozdravni nagovori 

  - g. Janko Veber, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
  - g. Jožef Horvat, predsednik odbora za EU zadeve v Državnem zboru Republike Slovenije
  - dr. Gregor Virant, minister Republike Slovenije za notranje zadeve
 

- ga. Nataša Goršek Mencin, vodja Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji

10.20 – 11.45

Kaj lahko za povečanje demokratične legitimnosti naredita Evropski parlament in Evropska komisija ter kako okrepiti sodelovanje nacionalnega in Evropskega parlamenta?

  - Tanja Fajon, poslanka v Evropskem parlamentu
  - Alojz Peterle, poslanec v Evropskem parlamentu
  - Janja Klasinc, predsednica odbora za zunanjo politiko v Državnem zboru Republike Slovenije, Pozitivna Slovenija
  - dr. Janja Hojnik, predavateljica na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru
 

- dr. Urban Vehovar, predavatelj na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in član Akademije za demokracijo

 11.45 – 12.15

 Odmor

 12.15 – 14.00

Kako lahko vlada dejavnejše vključuje javnost v oblikovanje stališč Repulike Slovenije do EU zadev in kakšna je pri tem vloga parlamenta?

   - Tamara Vonta, državna sekretarka v kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije
   - Andrej Čuš, poslanec v državnem zboru Republike Slovenije, Slovenska demokratska stranka
  - dr. Jernej Letnar Černič, predavatelj na Fakulteti za državne in evropske študije in soavtor zbornika Evropska Slovenija
   - Lenart Zajc, pisatelj in član Mreže za neposredno demokracijo

Prijava na posvet

Udeležba na dogodku je brezplačna, vendar je potrebna prijava na telefonski številki 040-234-197 ali na e-naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..">Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

Obiskovalce dogodka prosimo, da zaradi vstopnih formalnosti v Državni zbor pridejo vsaj petnajst minut pred začetkom dogodka.

Vprašanja, mnenja in predloge glede vsebine posveta nam lahko sporočite na strani www.eu-si.info, Twitterju in Facebooku. Vabimo vas, da sodelujete tudi na posvetovalnem forumu oz. posredujete vaše prispevke za forum na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..">Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

Dodatno branje


Ključna vprašanja in izhodišča za razmislek pred posvetom

  • Kakšne ukrepe za povečanje demokratičnosti odločanja pričakujemo od evropskih institucij?
  • Kako okrepiti vlogo nacionalnih parlamentov pri sprejemanju odločitev nacionalnih vlad o evropskih zadevah?
  • Kako okrepiti sodelovanje nacionalnih parlamentov z evropskim?
  • Kako okrepiti legitimnost evropskega parlamenta in evropskih volitev?
  • Kako povečati politično participacijo državljanov na evropski ravni?

Ozadje

- Demokratična legitimnost in odgovornost

 

Ta spletna stran omogoča uporabo piškotkov za izboljšanje uporabniške izkušnje. Prosimo sprejmite piškotke za nemoteno delovanje strani.

Preberi več o upravljanju s piškotki

Sprejmem piškotke