Spletni video prenos in klepetalnica

10. posvet Več Evrope - več Slovenije Evropska energetska politika: ključni dejavnik samozadostne in nizkoogljične evropske družbe Hotel Lev, Vošnjakova ulica 1, Ljubljana, petek, 20. junij 2014, med 10.00 in 12.00).

 
Video prenos za mobilne naprave >>
  • Moderator: Celoten posnetek današnje razprave z vprašanji udeležencev in odgovori nanje ter zapis spletne klepetalnice bosta dostopna na povezavi «link» . Na tej povezavi bo objavljeno tudi poročilo razprave in odziv pristojnega ministrstva.
  • Moderator: Spletni video prenos se je zaključil ob 12:03.
  • Moderator: Razprava se je zaključila. Hvala vsem, ki ste nas spremljali in aktivno sodelovali prek spletne klepetalnice in družbenih omrežij.
  • Moderator: @Violeta Bulc. Hvala udeležencem, ki ste spremljali razpravo prek spleta in hvala projektu Več Evrope - več Slovenije, ki je ponudilo infrastrukturo za izvedbo razprave.
  • Moderator: @Violeta Bulc: Tudi v energetiki je čas za sistemske pristope in skupno načrtovanje med sektorji.
  • Moderator: @Andrej Pečjak: Pri nas se največ ljudi v Evropi vozi na delovno mesto z avtomobilom. Nimamo dvotirne povezave med letališčem in mesto Ljubljano. Izboljšati moramo javni potniški promet.
  • Moderator: @Franko Nemac: OVE in URE sta trenda, ki smo ju v Sloveniji prepoznali samo na ravni energetike, ne pa tudi industrije in novih delovnih mest.
  • Moderator: @Boštjan Blažič: Obeta se nam tranzicija prometa na električno energijo. V Sloveniji bi želel videti poudarek na pametnih omrežjih, ki omogočajo cenejšo distribucijo razpršenih virov energije.
  • Moderator: @Danijel Levičar: V končni rabi energije je elektrike 20%. 40% je porabi promet. Dolgoročno imamo velike energetske prihranke na prometu. Nadomeščati moramo tuje fosilne vire z domačimi obnovljivimi.
  • Moderator: @Tomislav Tkalec: Ključna sta večja implementacija manjših virov energije in boljša energetska učinkovitost stavb.
  • Moderator: @Dejan Savić: Zavedati se moramo energije, ki je že tukaj - npr. sončna energija. Fotovoltaika postaja vse cenejša. Energetsko strategijo moramo naravanti tako, da bodo imeli emisije 0%.
  • Moderator: @Dejan Savić: Tisti, ki se zavzemamo za energetsko tranzicijo si želimo, da bi naslednja vlada resno preverila potenciale slovenske industrije na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Tako bomo lažje plačevali višje cene elektrike. Polovico sedanje elektrike plačamo z našim zdravjem - primer TE6.
  • Moderator: Približujemo se koncu današnje razprave. Podane bodo zaključne misli panelistov.
  • Moderator: @Tomislav Tkalec: Decentralizirana distribucija spodbujaja razvoj obnovljivih virov energije. Hkrati spreminja razmerja moči v energetski areni. Centralizacija krepi monopole in favorizira njihove interese.
  • Moderator: @Franko Nemac: Decentralizirani distribuciji se obstoječi distributerji izmikajo. Gre za pozitivne in negativne vidike.
  • Moderator: @Boštjan Blažič: Tradicionalno distribucijsko omrežje je sistem, ki je zanesljivo in dobro deluje. To je pomembno za uporabnike. Ohranjanje zanesljivost je pomembno. Možen je prehod na vedno več razpršenih virov, kar omogoča razvoj novih tehnologij in delovnih mest. Hkrati bi to povečalo ceno elektrike. Računi se povečujejo tudi zato, ker porabimo čedalje več elektrike.
  • Moderator: V spletni klepetalnici objavljamo kratke povzetke mnenj, stališč in komentarjev govorcev ter udeležencev razprave. Za morebitne nedoslednosti pri povzemanju se vam v naprej iskreno opravičujemo. Celoten video posnetek razprave bo dostopen na povezavi «link»
  • Moderator: @Andrej Pečjak: Pri uvajanju električni avtomobilov je potrebno spremeniti zakonodajo, da bo lastnik takšnega avtomobila tudi prodajalec elektrike. Tehnoloških ovir za množično uporabo električnih avtomobilov. So bolj sistemske.
  • Moderator: @Danijel Levičar: Del cene za električno energijo, ki raste, se nanaša na omrežnino. Razpršenost virov stane.
  • Moderator: @Boštjan Blažič: Namen subvencij je, da se nove tehnologije lažje uveljavijo in na dolgi rok znižajo ceno energije, ki jo proizvajajo. Zato se cena vetrne energije niža.
  • Moderator: Gledalce spletnega video prenosa lepo vabimo, da prek spletne klepetalnice, Twitterja «link» ali Facebook-a «link» posredujejo vprašanja in komentarje za govorce razprave.
  • Studio 12: Nekaterim gledalcem se je morda za 10 s pojavil črn zaslon, v tem primeru prosimo, da osvežite spletno stran (tipka F5). Hvala za razumevanje!
  • Moderator: @Franko Nemac: Vprašanje je ali bi vetrna energija koristila Sloveniji, če se računi za elektriko ne bi znižali. Vetrnice je potrebno graditi brez subvencij, na tržni način.
  • Moderator: @Dejan Savić: Izračunali smo, da bi lahko v Sloveniji postavili do 1000 megavatov moči vetrnih elektrarn. Potencial obstaja.
  • Moderator: Vprašanje z občinstva: Ali se v Sloveniji splača izkoriščati vetrno energijo?
  • Moderator: @Danijel Levičar: V interesu Slovenije je izraba hidroenergije. Imamo naravne danosti in znanje za izgradnjo hidroelekrarn. Zato bodo namenjena sredstva s proračuna.
  • Moderator: @Franko Nemac: Premogovne tehnologije se nam bodo v kratkem izpele (Trbovlje, Šoštanj). Slovenija nima objektov, kjer bi lahko uporabili shranjevanje CO2.
  • Moderator: @Danijel Levičar: Cena električne energije pada, čeprav uporabniki plačujemo vedno večje račune. Tehnologija zajemanja in shranjevanja CO2 lahko k večjemu prispeva k večji ceni elektrike. Je pa ta tehnologija še vedno na dnevnem redu EU.
  • Moderator: @Dejan Savić: Problemov shranjevanja CO2 je veliko (ekonomski, tehnični). Ta tehnologija verjetno nima prihodnosti.
  • Moderator: Panelistom smo posredovali vprašanje @Marko_Mav: @VecEUvecSLO kaksen je pogled panelistov na tehnologijo zajemanja in shranjevanja CO2 (carbon capture and storage) #CCS ima prihodnost v EU?
  • Moderator: Sedaj bomo odprli prostor za vprašanje prek spleta.
  • Moderator: @Tomislav Tkalec: Še vedno veliko bolj subvencioniramo fosilne vire energije kot pa obnovljive vire energije.
  • Moderator: @Franko Nemac: Fotovoltaika se je Sloveniji zgodila, ker energetiko gledamo preozko. Okoljski, gospodarski in energetski sektorji med seboj niso povezani. Med seboj so pogosto ovirajo. Manjka nam sistemski pristop.
  • Moderator: Gledalce spletnega video prenosa lepo vabimo, da posredujejo vprašanja in komentarje za govorce razprave tudi prek Twitterja «link» in Facebook-a «link» Eno vprašanje smo že prejeli.
  • Moderator: Gledalce spletnega video prenosa lepo vabimo, da prek spletne klepetalnice posredujejo vprašanja in komentarje za govorce razprave.
  • Moderator: @Violeta Bulc: Ali so ostali akterji vključeni v pripravo podlag energetskega koncepta Slovenije?
  • Moderator: @Danijel Levičar: Na direktoratu smo že začeli komunicirati smernice za nov energetski koncept, ki mora biti v korist prebivalstva in gospodarstva.
  • Moderator: @Andrej Pečjak: Postaviti si moramo visoke cilje, ker je Slovenija močna na področju kovinske, električne in avtomobilske industrije. Priložnosti niso v klasični energetiki in fosilnih gorivih. Priložnosti so na področju gradnje pasivnih hiš in razvoja električnih vozil. Manj bi se morali ukvarjati s termoelektrarnami.
  • Moderator: @Franko Nemac: Sedanji NEP ni zastarel dokument, ker že vključuje učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Nov energetski koncept ne bo nujno prinesel novosti. Problem je, ker energetska politika ni povezana z industrijsko. Promovirati je treba nova delovna mesta na področju obnovljivih virov energije.
  • Moderator: @Boštjan Blažič: Vprašanje energetske oskrbe je politično vprašanje, ker je potrebno upoštevati veliko različnih dejavnikov. Pomembno je, da imamo jasne energetske cilje.
  • Moderator: Prejeto vprašanje prek Twitterja @Marko_Mav: @VecEUvecSLO kaksen je pogled panelistov na tehnologijo zajemanja in shranjevanja CO2 (carbon capture and storage) #CCS ima prihodnost v EU?
  • Moderator: @Tomislav Tkalec: Civilna družba je aktivna na področju oblikovanja energetske politike, vendar vključena šele na koncu procesa, ko ni več mogoče vplivati na odločitve.
  • Moderator: @Danijel Levičar: Slovenija je sprejela energetski zakon, ki vzpostavlja nov energetski koncept Slovenije. Ta povzema osnovne energetske kocepte, katere bomo spremljali do leta 2050. Energetsko koncept mora imeti dolgoročni pogled. Sedaj smo v fazi pripravi podlag za javno razpravo.
  • Moderator: @Violeta Bulc: usklajen tako s predstavniki civilne družbe kot tudi z energetskimi programi sosednjih držav.
  • Moderator: @Violeta Bulc: Ker je Slovenija članica Evropske unije, morajo cilji njene energetske politike slediti smernicam Evropske unije. Zaradi potrebe po prenovi Nacionalnega energetskega programa (NEP) je bila v letu 2009 pripravljena Zelena knjiga za NEP, s katero se je začela razprava o strategiji razvoja energetike v Sloveniji in priprava novega NEP s pogledom do leta 2030. Slovenija zaradi številnih novih okoliščin v globalnem okolju takšen dokument nujno potrebuje, seveda pa mora biti uskla
  • Moderator: @Violeta Bulc: Naslednji sklop vprašanj se bo nanašal na vpliv evropskih smernic na oblikovanje nacionalnih energetskih politik ter pomen za slovensko energetsko situacijo.
  • Moderator: Gledalce spletnega video prenosa lepo vabimo, da prek spletne klepetalnice posredujejo vprašanja in komentarje za govorce razprave.
  • Moderator: @Danijel Levičar: Vprašanje je, koliko so države članice pripravljene usklajevati svoje energetske mešanice. Tukaj so države članice suverene in se bodo težko poenotile.
  • Moderator: @Danijel Levičar: Energetska unija že obstaja. Vprašanje je, do katere stopnje jo želimo poenotiti. Trenutno je EU poenotena na področju energetske učinkostivosti in obnovljivih virov ter podnebno-energetskih ciljev.
  • Moderator: @Boštjan Blažič: Vprašanje je, kaj bi naj pomenila evropska energetska unija? To ne bi bila novost, ker na globalni ravni že imamo primere povezavanj držav na področju energetskih virov, ki v tem vidijo korist.
  • Moderator: @Violeta Bulc: Ali potrebujemo Evropsko energetsko unijo?
  • Moderator: Gledalce spletnega video prenosa lepo vabimo, da posredujejo vprašanja in komentarje za govorce razprave tudi prek Twitterja «link» in Facebook-a «link» .
  • Moderator: @Andrej Pečjak: Množična uporaba električnih avtomobilov (200.000 avtomobilov) ne bi bistveno obremenilo električnega omrežja, če bi se polnilo avtomobile takrat, ko ni konic. Treba bi postaviti novi polnilnice, ki imajo manjši udar na omrežje.
  • Moderator: Gledalce spletnega video prenosa lepo vabimo, da prek spletne klepetalnice posredujejo vprašanja in komentarje za govorce razprave.
  • Moderator: @Andrej Pečjak: Evropska energetska unija je nujnost. Druga nujnost je prehod na obnovljive vire energije.
  • Moderator: @Tomislav Tkalec: Učinkovita raba energija mora predpostavljati osnovo za vse ostale aktivnosti na področju energetike. Pri vprašanju konkurenčnosti je treba razmišljati o dolgoročni konkurenčnosti.
  • Moderator: @Dejan Savić: Preveč se govori o alternativnih poteh dobavljanja fosilnih goriv v EU, namesto o alternativnih virih energije. Če bo Evropa nadaljevala z ambicioznimi cilji na področju energetske učinkovitosti (tehnološka modernizacija) in povečevanja deleža obnovljivih virov (sonce, veter) bo zmanjšala energetsko odvisnost.
  • Moderator: @Boštjan Blažič: Z vključevanjem obnovljivih virov energije v omrežja se je postavilo vprašanje ekonomskega modela. Potrebno je zagotavljati konkurenčnost cen električne energije. Zato je potrebno spreminjati omrežja.
  • Maja: Kako pomembno je v vsej tej energetski debati osveščanje javnosti o smotrni in varčni uporabi energije, ali obstaja tudi točka na to temo? Večinoma govorimo o porabi. Je to v domeni vladnega ali morda nevladnega sektorja, ki se zdi na tem področju bolj aktiven ?
  • Moderator: @Franko Nemac: Vprašanje plina me ne skrbi. Na dolgi rok je rešitev v učinkoviti rabi energije in rabi obnovljivih virov. Tukaj se dogaja velik razvoj. Evropa že izvaža tehnologije na tem področju (razvoj pametnih omrežij). Na kratek rok še vedno rabimo nafto in zemeljski plin.
  • Moderator: @Danijel Levičar: Potrebno je povečevati delež obnovljivih virov. Slovenija pri tem v primerjavi z EU prednjači. Zelo pereče pa je vprašanje zanesljivosti oskrbe. Posebej problematična je oskrba s plinom. 30% plina uvažamo iz Rusije. Problem so infrastrukturni projekti za zanesljivo oskrbo, katere je potrebno nadgraditi.
  • Moderator: @Danijel Levičar: Dejstvo je, da je Evropa energetsko revna, hkrati ima razvito industrijo. Slovenija na letni ravni uvozi za 2 milijardi goriv na leto.
  • Moderator: @Violeta Bulc: Vprašanje za govorce - kako komentirate te številke in izziv energetske odvisnosti EU?
  • Moderator: @Violeta Bulc: Če Evropa ne naredi korenitih sprememb, je pokazala raziskava Evropske komisije, bomo morali do leta 2030 uvažati prek 55 odstotkov potrebne energije. EU uvozi skoraj 90 odstotkov nafte, 66 odstotkov plina in 42 odstotkov fosilnih goriv, to pa seveda ni poceni. V letu 2012 je tako Evropska unija za uvoz energentov porabila kar 545 milijard evrov, kar je precej več od povprečja v obdobju 2000–2010, ko smo za uvoženo energijo plačevali 139 milijard evrov letno.
  • Moderator: @Violeta Bulc: Evropska unija je energetsko močno odvisna od držav nečlanic, predvsem od Rusije. Takšno stanje od Unije zahteva veliko mero politične preračunljivosti glede dogovarjanja o dobavi energentov, v času takšnih ali drugačnih kriz povezavo pušča ranljivo in odvisno od dogajanja v drugih državah, vpliva pa tudi na vedno višje cene, ki jih Evropa plačuje zato, da dobi potrebno energijo, ki poganja njeno gospodarstvo ter razsvetljuje in ogreva stanovanja državljanov.
  • Moderator: V spletni klepetalnici bomo objavljali kratke povzetke mnenj, stališč in komentarjev govorcev ter udeležencev razprave. Za morebitne nedoslednosti pri povzemanju se vam v naprej iskreno opravičujemo. Celoten video posnetek razprave bo dostopen na povezavi «link» .
  • Moderator: Dogodek poteka v organizaciji Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji, Ministrstva Republike Slovenije za zunanje zadeve, Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.
  • Moderator: Razpravo bo povezovala Violeta Bulc (inovatorka, podjetnica in ustanoviteljica podjetja Vibacom d.o.o.).
  • Moderator: Vabljeni govorci posveta so Danijel Levičar (generalni direktor direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor), Tomislav Tkalec (Focus, društvo za sonaraven razvoj), Dejan Savić (Greenpeace), dr. Boštjan Blažič (Fakulteta za elektrotehniko), Andrej Pečjak (Inštitut Metron) in Franko Nemac (Zasebna agencija za prestrukturiranje energetike).
  • Moderator: Zanimalo nas bo evropska energetska unija, kaj to pomeni za Slovenijo, komentirali bomo podnebno energetski okvir do leta 2030 in nagovorili vlogo civilne družbe pri oblikovanju strateških energetskih dokumentov.
  • Moderator: Udeleženci razprave bodo spregovorili o energetski odvisnosti Evropske unije od držav nečlanic, energetski perspektivi tako EU kot Slovenije, ter posledicah sprejema dveh strateških dokumentov; prvi se nanaša na podnebne in energetske cilje do l. 2030 za konkurenčno, varno in nizkoogljično gospodarstvo, drugi pa na strategijo za krepitev zanesljivosti oskrbe.
  • Moderator: Lepo pozdravljeni in dobrodošli v neposrednem video prenosu in moderirani klepetalnici javnega razprave z naslovom "Evropska energetska politika: ključni dejavnik samozadostne in nizkoogljične evropske družbe", ki poteka v dvorani Karantanija hotela Lev v Ljubljani.
  • Moderator: Razprava se bo začela čez 5 minut.
  • Moderator: Udeleženci razprave in govorci se že zbirajo v dvorani.
  • Moderator: Lepo pozdravljeni in dobrodošli v spletni klepetalnici javne razprave z naslovom "Evropska energetska politika: ključni dejavnik samozadostne in nizkoogljične evropske družbe". Interaktivni video prenos dogodka, ki bo potekal v Hotelu Lev v Ljubljani, se bo začel danes ob 10.00 uri.
  • Moderator: Na razpravi bodo sodelovali Danijel Levičar (generalni direktor direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor), Tomislav Tkalec (Focus, društvo za sonaraven razvoj), Dejan Savić (Greenpeace), dr. Boštjan Blažič (Fakulteta za elektrotehniko), Andrej Pečjak (Inštitut Metron) in Franko Nemac (Zasebna agencija za prestrukturiranje energetike).
  • Moderator: Dodatne informacije o vsebinski izhodiščih, programu in govorcih razprave so dostopne na spletni povezavi «link» . Lepo vabljeni, da vaša mnenja, stališča in predloge objavite v tej spletni klepetalnici ali v moderirani spletni razpravi na povezavi «link» že sedaj. Prosimo, da pri tem sledite izhodiščnim vprašanjem, ki so navedena spodaj.
  • Moderator: Izhodiščna vprašanja posveta: (1) Ali Evropska unija potrebuje tesnejšo povezanost na področju energetike?, (2) Kako ambiciozno je zastavljen podnebno-energetski okvir EU do leta 2030?, (3) Kako evropske smernice vplivajo na oblikovanje nacionalnih energetskih politik?, (4) Kaj pomenijo načrtovane spremembe na ravni EU za slovensko energetsko situacijo? in (5) Kako je z institucionalno (ne)učinkovitostjo pri pripravi strateških dokumentov na področju energetike?
Poglej Arhiv

Podajanje komentarjev je omogočeno med video prenosom


Celoten posnetek 9. razprave Več Evrope - več Slovenije "Renesansa 2.0: (re)vizija Evrope ali kam jo vodijo sodobni miselni tokovi" z vprašanji udeležencev in odgovori nanje ter zapis spletne klepetalnice sta dostopna na povezavi www.eu-si.info/index.php/povezanevsebine#porocilo_renesansa_EU_miselni_tokovi.

Cilj posveta je identificirati stališča in mnenja zainteresiranih javnosti o vzpostavitvi evropske energetske unije, ambicioznosti dokumentov Evropske komisije na področju energetike in uresničevanju energetskih smernic v Sloveniji. Mnenja in predlogi bodo vključeni v pripravo stališč Vlade Republike Slovenije o viziji prihodnje strukture EU in vloge Slovenije v njej (več o procesu vključevanja zainteresiranih javnosti). Informacije o vsebini, programu in govorcih javne razprave so dostopne na spletni povezavi http://www.eu-si.info/index.php/dogodki/energetska-politika.

Izhodiščna vprašanja razprave:
1. Ali Evropska unija potrebuje tesnejšo povezanost na področju energetike? Je rešitev v vzpostavitvi energetske unije?

2. Kako ambiciozno je zastavljen podnebno-energetski okvir EU do leta 2030? Kaj to pomeni za uvajanje obnovljivih energetskih virov, povečevanje energetske učinkovitosti in zagotavljanje energetske varnosti?

3. Kako evropske smernice vplivajo na oblikovanje nacionalnih energetskih politik?

4. Kaj pomenijo načrtovane spremembe na ravni EU za slovensko energetsko situacijo? Kakšna naj bo slovenska energetska politika (TEŠ, Južni tok, jedrska energija)?

5. Kako je z institucionalno (ne)učinkovitostjo pri pripravi strateških dokumentov na področju energetike? Kakšna je vloga civilne družbe pri pripravi dokumentov?

Vsebinska izhodišča posveta so dostopna prek spletne povezave http://www.eu-si.info/index.php/dogodki/energetska-politika.

Objava prispevkov:
Lepo vabljeni, da vaša mnenja, stališča, predloge in vprašanja objavite v spletni klepetalnici, v spletnem posvetovanju, na Facebooku ali Twitterju oz. jih posredujete prek e-poštnega naslova Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.. Pri objavi komentarja v spletni klepetalnici (okno pod spletnim video prenosom) vpišite vaše ime in objavite sporočilo s klikom na Pošlji (sporočila so omejena na 500 znakov; presledkov ni mogoče dodajati - ENTER samodejno objavi sporočilo).

Ta spletna stran omogoča uporabo piškotkov za izboljšanje uporabniške izkušnje. Prosimo sprejmite piškotke za nemoteno delovanje strani.

Preberi več o upravljanju s piškotki

Sprejmem piškotke